Zgodovina sodobnega "risk managementa" (upravljanja in ravnanja s tveganji) se je začela v ZDA po koncu druge svetovne vojne. V 50-ih letih prejšnjega stoletja se je pojavila potreba po aktivnem obvladovanju čistih tveganj. Tako imenovanega "insurance managerja" (upravljavec in ravnatelj z zavarovaljivimi čistimi tveganji) je zamenjal "risk manager" (upravljavec in ravnatelj s čistimi tveganji).

Kje je "risk management" dejansko nastal, v znanstvenih krogih ali v praksi, v končni fazi ni pomembno (med strokovnjaki s tega področja ni enotnega mnenja). Najverjetneje je, da si zasluge delita obe skupini. Odločilnega pomena pri vsem tem je, da novo razvito področje, upravljanja tveganj, dobi centralno vlogo v podjetju, kjer zavarovanje predstavlja le eno od možnih metod pri upravljanju.

Upravljanje tveganj:

• predstavlja znanstveni pristop k obvladovanju čistih tveganj z uporabo različnih metod za zmanjšanje finančnih in materialnih posledic tveganja.
• omogoča izkoristiti priložnost – če podjetje pri prepoznavanju tveganj poleg samih tveganj upošteva tudi vse dogodke, ki vplivajo nanje, lahko določene dogodke prepozna in izkoristi kot priložnosti, kar bi moralo biti eden najpomembnejših razlogov za uvedbo sistema upravljanja tveganj v podjetju.
• je aktivnost, ki se ukvarja z identificiranjem pojavov, ki bi lahko imeli negativne posledice na poslovanje in finančno stanje podjetja ter z izbiro ukrepov za zmanjšanje oziroma odpravo škode, ki bi jo povzročili ti pojavi.
• v podjetjih poleg strategij za zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem vsebuje tudi strategije za povečanje izpostavljenosti tveganjem, če imajo pozitiven učinek na vrednost delničarjev.
• je med najpomembnejšimi cilji podjetja, takoj za minimiziranjem stroškov kapitala in izboljševanjem ocene kreditne sposobnosti.